Le kdo ne mara pustovanja, slovenskega norčavega ljudskega običaja, ki preganja zimo in prikliče pomlad? Pustovanje je eden najstarejših ljudskih običajev, ki izvira iz časa pred krščanstvom. Naši predniki so ob tej priložnosti izvajali obrede, s katerimi so častili pomladne sile in preganjali ostanke zime. Verjeli so, da bo sam obred iz dežele pregnal zle duhove, jo očistil temnih sil in priklical toplo pomlad, v kateri se bo narava ponovno prebudila.
Tra-la-la, tra-la-la je vesela maškara,
tra-la-la, tra-la-la je vesela maškara,
tra-la-la, tra-la-la je vesela maškara,
tra-la-la, tra-la-la je vesela maškara.
Skači, pleši, vriskaj na ves glas.
Za maškaro je pust najlepši čas.
Pustna šema skače in nori.
Se pustnih krofov glasno veseli.
Tra-la-la, tra-la-la je vesela maškara…
Tako je odmevalo po Starem trgu ob Kolpi na pustni torek, ko smo se otroci iz vrtca in otroci prve in druge triade našemili ter podali na pohod skozi vas, da preženemo zimo. Velike in male maškare smo vriskale, rožljale in pele skozi vas. Bili smo v veselje starim in mladim. Tako pridni smo bili pri odganjanju zime, da smo zaslužili krofe in sladkarije.
Morda nas je zima malo pohecala a videli boste, le še malo potrpite, prišla bo, vsa razcvetena in zelena pomlad.
Bilo nam je v veselje in zagotovo drugo leto zopet ponovimo.
