{"id":3425,"date":"2018-01-29T14:01:17","date_gmt":"2018-01-29T13:01:17","guid":{"rendered":"http:\/\/staritrgobkolpi.splet.arnes.si\/?page_id=3425"},"modified":"2023-10-23T10:28:20","modified_gmt":"2023-10-23T08:28:20","slug":"ucenci-s-posebnimi-potrebami","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.os-stari-trg-ok.si\/?page_id=3425","title":{"rendered":"U\u010denci s posebnimi potrebami"},"content":{"rendered":"

Pomo\u010d u\u010dencem z u\u010dnimi te\u017eavami<\/strong><\/span><\/p>\n

Koraki pomo\u010di u\u010dencem z u\u010dnimi te\u017eavami so opredeljeni v dokumentu Koncept dela U\u010dne te\u017eave <\/a>v osnovni \u0161oli, ki ga je sprejel Strokovni svet RS za splo\u0161no izobra\u017eevanje leta 2007.<\/span><\/p>\n

Kontinuum pomo\u010di u\u010dencem z u\u010dnimi te\u017eavami opredeljuje pet osnovnih stopenj pomo\u010di, saj se tudi u\u010dne te\u017eave razprostirajo na kontinuumu, od enostavnih do zapletenih in od la\u017ejih do te\u017ejih oblik. Za u\u010dence, ki so vklju\u010deni v dolo\u010deno stopnjo pomo\u010di, je potrebno oblikovati zapis pomo\u010di v obliki Izvirnega delovnega projekta pomo\u010di<\/strong>. Le-ta se nana\u0161a na opredelitev te\u017eav u\u010denca, oblike in metode pou\u010devanja, potrebne prilagoditve za u\u010denca, izvajalce pomo\u010di, na\u010din ugotavljanja u\u010den\u010devega napredka in cilje, ki naj bi jih u\u010denec dosegel ob koncu \u0161olskega leta. Izvirni delovni projekt pomo\u010di zahteva soustvarjanje vseh udele\u017eencev v procesu pou\u010devanja, vanj pa je potrebno od samega za\u010detka in na vseh stopnjah pomo\u010di vklju\u010diti tudi star\u0161e u\u010denca z u\u010dnimi te\u017eavami.<\/span><\/p>\n

Kontinuum pomo\u010di u\u010dencem z u\u010dnimi te\u017eavami:<\/span><\/p>\n

1. Pomo\u010d u\u010ditelja pri pouku, dopolnilnem pouku ter v okviru podalj\u0161anega bivanja in varstva<\/em><\/span><\/p>\n

U\u010ditelj pre\u017eivi najve\u010d \u010dasa z u\u010dencem pri pouku in je navadno prvi, ki odkrije u\u010dne te\u017eave. Njegova naloga je, da individualizira in diferencira naloge in u\u010dne zahteve pri pouku, prilagodi na\u010din pridobivanja, preverjanja in ocenjevanja znanja, upo\u0161teva \u010dasovne prilagoditve ter se po potrebi posvetuje s \u0161olsko svetovalno slu\u017ebo. Oblike pomo\u010di u\u010dencu je potrebno sproti ustrezno na\u010drtovati, bele\u017eiti in ob koncu \u0161olskega leta tudi ovrednotiti.<\/span><\/p>\n

2. Pomo\u010d \u0161olske svetovalne slu\u017ebe in\/ali specialno-pedago\u0161ke slu\u017ebe<\/em><\/span><\/p>\n

V primeru, da pri u\u010dencu, kljub pomo\u010di u\u010ditelja, ni opaziti \u017eelenega napredka, se v projekt pomo\u010di vklju\u010di \u0161olska svetovalna slu\u017eba. \u0160olski svetovalni delavec opravi pogovor z u\u010dencem, u\u010diteljem in star\u0161i ter dopolni oceno u\u010den\u010devega funkcioniranja, opredeli mo\u010dna podro\u010dja in poskusi odkriti vzroke za u\u010den\u010deve u\u010dne te\u017eave. Na tej stopnji pomo\u010di se za u\u010denca ustvari osebna mapa, dokument, v katerega se vlo\u017ei Izvirni delovni projekt pomo\u010di, pisna poro\u010dila u\u010diteljev o u\u010dencu in pridobljeno pisno soglasje star\u0161ev.<\/span><\/p>\n

3. Dodatna individualna in skupinska pomo\u010d<\/em><\/span><\/p>\n

Kadar se pri u\u010dencu u\u010dne te\u017eave kljub pomo\u010di na prvih dveh stopnjah nadaljujejo in se ne odpravijo, se u\u010denca vklju\u010di v individualno in skupinsko u\u010dno pomo\u010d. Na tej stopnji pomo\u010di se izvajalec \u0161e bolj poglobi v u\u010den\u010deve te\u017eave in mo\u010dna podro\u010dja ter sproti na\u010drtuje delo in potrebne prilagoditve v procesu pou\u010devanja. U\u010den\u010dev napredek je potrebno vseskozi spremljati in ga vrednotiti.<\/span><\/p>\n

4. Mnenje in pomo\u010d zunanje strokovne ustanove<\/em><\/span><\/p>\n

\u0160ola lahko za u\u010denca zaprosi za dodatno strokovno mnenje zunanjo ustanovo (Zdravstveni dom, Svetovalni center ipd.), \u010de kljub pomo\u010di na vseh treh stopnjah pomo\u010di u\u010denec ne napreduje. Zunanja ustanova ustrezno svetuje star\u0161em in u\u010diteljem oziroma \u0161olski svetovalni slu\u017ebi glede oblik in metod dela z u\u010dencem ali pa star\u0161em predstavi naslednjo, peto stopnjo pomo\u010di.<\/span><\/p>\n

5. Izobra\u017eevalni program s prilagojenim izvajanjem in z dodatno strokovno pomo\u010djo<\/em><\/span><\/p>\n

Kadar je iz vmesnih in kon\u010dnih poro\u010dil o delu z u\u010dencem, ki jih napi\u0161e izvajalec pomo\u010di na vsaki stopnji, razvidno, da ima u\u010denec izrazite u\u010dne te\u017eave in kljub vsem prilagoditvam pri pou\u010devanju in u\u010denju ne napreduje, se star\u0161em predlaga postopek usmerjanja v izobra\u017eevalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomo\u010djo. To pomeni, da u\u010denec potrebuje \u0161e ve\u010d pomo\u010di in prilagoditev, kot jih je imel do sedaj. Postopek usmerjanja navadno spro\u017eijo star\u0161i na predpisanem obrazcu <\/strong>Zahteva za za\u010detek postopka usmerjanja<\/a>. Na tak\u0161en na\u010din u\u010denec dobi odlo\u010dbo z opredeljenim \u0161tevilom ur dodatne strokovne pomo\u010di in vrsto izvajalca ter potrebnimi prilagoditvami in je usmerjen v eno izmed skupin otrok s posebnimi potrebami.<\/span><\/p>\n

Potek postopka usmerjanja<\/strong><\/span><\/p>\n

Vlo\u017enik zahteve za uvedbo postopka usmerjanja mora vlogi obvezno prilo\u017eiti razpolo\u017eljivo strokovno dokumentacijo (zdravstvena, psiholo\u0161ka, specialno pedago\u0161ka, socialna in druga poro\u010dila) ter poro\u010dilo vzgojno-izobra\u017eevalnega oz. socialnovarstvenega zavoda o otroku. Del strokovne dokumentacije je tudi zapis pogovora z otrokom o postopku usmerjanja<\/strong>, razen \u010de tega zaradi njegove starosti ali sposobnosti razumevanja okoli\u0161\u010din ni mogo\u010de opraviti. Zapis pogovora z otrokom je del zahteve za uvedbo postopka usmerjanja in ga opravi strokovna slu\u017eba v vzgojno-izobra\u017eevalni ustanovi, ki jo otrok obiskuje.<\/span><\/p>\n

Postopek usmerjanja je uveden \u0161ele, ko Zavod RS za \u0161olstvo prejme popolno zahtevo. Svetovalec Zavoda RS za \u0161olstvo, ki vodi postopek usmerjanja (v nadaljevanju svetovalec), zaprosi za strokovno mnenje eno od komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami.<\/span><\/p>\n

Komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami<\/strong> v skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami izdela strokovno mnenje<\/strong> na podlagi zahteve za uvedbo postopka usmerjanja ter prejete strokovne dokumentacije o otroku in po potrebi tudi na podlagi pregleda otroka. Strokovno mnenje vsebuje sintezo ugotovitev o otroku, opredeli se vrsta in stopnja primanjkljaja, ovire oz. motnje ter glede na ugotovljene vzgojno-izobra\u017eevalne potrebe otroka poda tudi predlog usmeritve v ustrezen vzgojno-izobra\u017eevalni program.<\/span><\/p>\n

Strokovno mnenje svetovalec po\u0161lje star\u0161em oziroma vlo\u017eniku zahteve za uvedbo postopka ter vzgojno-izobra\u017eevalnemu zavodu, v katerega je oz. bo otrok vklju\u010den. Star\u0161i ali vlo\u017enik lahko v osemdnevnem roku sporo\u010dijo morebitne pripombe na strokovno mnenje. Na podlagi strokovnega mnenja izda svetovalec odlo\u010dbo o usmeritvi<\/strong>, s katero se odlo\u010di o vzgojno-izobra\u017eevalnih potrebah otroka s posebnimi potrebami in o ustreznem programu vzgoje in izobra\u017eevanja.<\/span><\/p>\n

V primeru, ko otrok zaradi kateregakoli razloga zamenja \u0161olo, je o tem potrebno obvestiti svetovalca, ki vodi postopek. Odlo\u010dba o usmeritvi zavezuje le \u0161olo, navedeno v odlo\u010dbi o usmeritvi, ki je otroku dol\u017ena zagotoviti pravice, ki mu pripadajo, to pa pomeni, da odlo\u010dba o usmeritvi ni \u00bbprenosljiva\u00ab iz ene \u0161ole na drugo. Do pridobitve odlo\u010dbe o usmeritvi mora vzgojno-izobra\u017eevalni zavod, v katerega se je otrok pre\u0161olal, zagotoviti izvajanje odlo\u010dbe, \u010de gre za isti program.<\/span><\/p>\n

SPECIFI\u010cNE in SPLO\u0160NE U\u010cNE TE\u017dAVE<\/strong><\/span><\/p>\n

U\u010denci s specifi\u010dnimi u\u010dnimi te\u017eavami so u\u010denci z zelo heterogeno skupino primanjkljajev, ki<\/span><\/p>\n

se ka\u017eejo z zaostankom v zgodnjem razvoju in\/ali te\u017eavah na kateremkoli od naslednjih podro\u010dij:<\/span><\/p>\n

\u2022 pozornost,<\/span>
\n \u2022 pomnjenje,<\/span>
\n \u2022 mi\u0161ljenje,<\/span>
\n \u2022 koordinacija,<\/span>
\n \u2022 komunikacija (jezik, govor),<\/span>
\n \u2022 branje,<\/span>
\n \u2022 pisanje,<\/span>
\n \u2022 pravopis,<\/span>
\n \u2022 ra\u010dunanje,<\/span>
\n \u2022 socialna kompetentnost,<\/span>
\n \u2022 \u010dustveno dozorevanje.<\/span><\/p>\n

Specifi\u010dne u\u010dne te\u017eave so nevrofiziolo\u0161ko pogojene in primarno niso posledica vidnih, slu\u0161nih ali motori\u010dnih okvar, motenj v du\u0161evnem razvoju, \u010dustvenih motenj \u2026, \u010deprav se lahko skupaj z njimi pojavljajo. Specifi\u010dne u\u010dne te\u017eave se razprostirajo od la\u017ejih preko zmernih te\u017eav do te\u017ekih in najte\u017ejih oblik specifi\u010dnih u\u010dnih te\u017eav.<\/span><\/p>\n

U\u010dencev z la\u017ejimi in deloma zmernimi specifi\u010dnimi u\u010dnimi te\u017eavami ter u\u010dencev s splo\u0161nimi u\u010dnimi te\u017eavami se ne vklju\u010duje v postopke usmerjanja<\/strong>, zato je potrebno opraviti ustrezne diferencialno-diagnosti\u010dne postopke za razmejevanje specifi\u010dnih od splo\u0161nih u\u010dnih te\u017eav ter za razmejevanje la\u017ejih od te\u017ejih oblik specifi\u010dnih u\u010dnih te\u017eav. Izobra\u017eevanje teh u\u010dencev \u0161ola izvaja tako, da prilagodi metode in oblike dela ter jim omogo\u010di vklju\u010ditev v dopolnilni pouk in v oblike individualne in skupinske pomo\u010di (Zakon o osnovni \u0161oli 1996, 12. \u010dlen). Za u\u010denca z u\u010dnimi te\u017eavami ni predviden individualizirani program, v katerega bi bil usmerjen z odlo\u010dbo, vendar pa to ne pomeni, da ni upravi\u010den do ustreznih prilagoditev v procesu pou\u010devanja in u\u010denja.<\/span><\/p>\n

Za vsakega u\u010denca z izrazitej\u0161imi splo\u0161nimi u\u010dnimi te\u017eavami in z la\u017ejimi do zmernimi specifi\u010dnimi u\u010dnimi te\u017eavami tako na \u0161oli oblikujemo dokument Izvirni delovni projekt pomo\u010di v skladu s Konceptom dela o u\u010dnih te\u017eavah, ki je bil sprejet oktobra 2007. Projekt je izviren, ker nastaja posebej za u\u010denca. V izvirnem delovnem projektu skupaj z u\u010dencem opredelimo problem oziroma u\u010dne te\u017eave; predvidimo metodiko in didaktiko pou\u010devanja in u\u010denja, potrebne prilagoditve; izvajalce pomo\u010di pri pouku, dopolnilnem pouku in v okviru podalj\u0161anega bivanja; morebitne druge oblike pomo\u010di in njihove izvajalce ter dogovorjen na\u010drt nalog za odpravo, zmanj\u0161anje ali omilitev u\u010dnih te\u017eav. Izvirni delovni projekt pomo\u010di pa se ne omejuje le na obvladovanje u\u010dnih te\u017eav, temve\u010d omogo\u010da tudi odkrivanje in spodbujanje u\u010den\u010devih mo\u010dnih podro\u010dij, interesov, talentov in dobrih izku\u0161enj. V sklepni evalvaciji izvirnega delovnega projekta pomo\u010di opredelimo oblike u\u010denja, prilagoditve in pomo\u010di, ki so u\u010dencu pomagale premagati ali omiliti u\u010dne te\u017eave, hkrati pa zapi\u0161emo tudi preventivna priporo\u010dila in pobude za nadaljnje delo z u\u010dencem.<\/span><\/p>\n

U\u010dence s te\u017ejimi oziroma najte\u017ejimi specifi\u010dnimi u\u010dnimi te\u017eavami, to so u\u010denci s primanjkljaji na posameznih podro\u010djih u\u010denja, pa se usmerja, ker so zaradi vi\u0161je stopnje te\u017eavnosti upravi\u010deni do prilagoditev in dodatne strokovne pomo\u010di v okviru programa s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomo\u010djo.<\/span><\/p>\n

 <\/strong><\/span><\/p>\n

VRSTE SPECIFI\u010cNIH U\u010cNIH TE\u017dAV<\/strong><\/span><\/p>\n

DISLEKSIJA<\/strong><\/em><\/span><\/p>\n

Disleksija je specifi\u010dna motnja branja in pisanja. Je notranje (nevrofiziolo\u0161ko) pogojena motnja, ki vpliva na u\u010dni proces branja in\/ali pravopisa ter pravilnega pisanja. Gre za motenost procesov, ki predelujejo jezikovne informacije in s tem te\u017eave pri prepoznavanju posameznih glasov, kar je pogoj za razumevanje prebranega. Disleksijo spremljajo tudi te\u017eave na podro\u010dju hitrosti predelovanja informacij, kratkoro\u010dnega spomina, pravilnega zaporedja, slu\u0161ne in\/ali vidne zaznave, ustnega izra\u017eanja in motori\u010dnih spretnosti.<\/span><\/p>\n

Otroci z disleksijo ka\u017eejo naslednje zna\u010dilnosti:<\/span><\/p>\n

\u2022 govorni razvoj: zamenjevanje podobnih glasov, te\u017eave s povezovanjem glasov v besede, slaba izgovarjava, slabo zavedanje rime, slabe slovni\u010dne strukture, te\u017eave pri poimenovanju stvari;<\/span>
\n \u2022 motori\u010dni razvoj: te\u017eave s koordinacijo, te\u017eave z opravili (npr, zavezovanje vezalk, obla\u010denje), spotikanje, pogosto padanje, nerodnost;<\/span>
\n \u2022 \u010drkovanje: te\u017eko pomni pravila \u010drkovanja, pogoste fonolo\u0161ke napake (npr. zamenjuje k-g, t-d, b-d, s-z \u2026), \u010drke niso v pravilnem zaporedju, te\u017eave s kon\u010dnicami (npr. u namesto l), spu\u0161\u010danje in zamenjevanje samoglasnikov, te\u017eave pri besedah z dvojnimi soglasniki (npr. oddaja, priimek);<\/span>
\n \u2022 branje: te\u017eave pri prepoznavanju glasov v besedah, te\u017eave s pravilnim zaporedjem glasov v besedah, te\u017eave z izgovarjavo posameznih glasov v besedi in tudi pogostih ve\u010dzlo\u017enih besed, zamenjevanje besed med glasnim branjem (otrok prebere \u00bbmetla\u00ab namesto \u00bbomelo\u00ab), te\u017eko pomni rime in zaporedja rim, obra\u010danje, izpu\u0161\u010danje ali dodajanje \u010drk, te\u017eave s prepoznavanjem besed, branje je zatikajo\u010de, neritmi\u010dno, po\u010dasno, otrok ima odpor do branja, bralno razumevanje besedila je pogosto bolj\u0161e kot branje posamezne besede;<\/span>
\n \u2022 pisanje: neobi\u010dajen prijem pisala, neobi\u010dajen polo\u017eaj pri sedenju, po\u010dasno in te\u017eavno pisanje, odpor do pisanja, nedosledna raba velikih in malih za\u010detnic;<\/span>
\n \u2022 spomin: slab kratkoro\u010dni spomin (te\u017eko pomnijo sezname podatkov), slab dolgoro\u010dni spomin, ki je posledica slabe pozornosti in slabih organizacijskih sposobnosti;<\/span>
\n \u2022 organizacija: slabo organiziranje u\u010denja, na\u010drtovanje urnikov, organiziranje pripomo\u010dkov in stvari, ki so potrebni za u\u010denje.<\/span><\/p>\n

Kako pomagati?<\/em><\/span><\/p>\n

\u2022 Otrok naj zmerno vadi \u010drkovanje, branje in pisanje vsak dan,<\/span>
\n \u2022 ne pretiravamo s koli\u010dino branja in pisanja, pri izboru in koli\u010dini naj sodeluje tudi otrok (s tem bo bolj motiviran),<\/span>
\n \u2022 izberimo besedila in knjige, ki so napisane na, otrokom z disleksijo, prijazen na\u010din (\u010drke med 14 in 18 pt, \u010ditljiva pisava npr. Arial, pastelno obarvan papir brez leska, vrstice s 60-timi do 70-timi znaki, s presledki med odstavki, 2-kratni razmik med vrsticami, levo poravnane vrstice),<\/span>
\n \u2022 v knjigah naj prevladuje dvogovor, da se otrok la\u017eje v\u017eivi,<\/span>
\n \u2022 bere naj kratke in enostavne stavke, jezikovno preprostej\u0161e vsebine,<\/span>
\n \u2022 naj uporablja bralna ravnilca,<\/span>
\n \u2022 na dru\u017einskih izletih, med nakupovanjem, med ogledom razstave \u2026 utrjujmo hitrost predelovanja podatkov, spomin, organizacijo,<\/span>
\n \u2022 igrajmo se besedne in slikovne igre,<\/span>
\n \u2022 izvajajmo vaje za prepoznavanje in razvoj glasov \u2026<\/span><\/p>\n

VRSTE SPECIFI\u010cNIH U\u010cNIH TE\u017dAV<\/strong><\/span><\/p>\n

DISLEKSIJA<\/strong><\/em><\/span><\/p>\n

Disleksija je specifi\u010dna motnja branja in pisanja. Je notranje (nevrofiziolo\u0161ko) pogojena motnja, ki vpliva na u\u010dni proces branja in\/ali pravopisa ter pravilnega pisanja. Gre za motenost procesov, ki predelujejo jezikovne informacije in s tem te\u017eave pri prepoznavanju posameznih glasov, kar je pogoj za razumevanje prebranega. Disleksijo spremljajo tudi te\u017eave na podro\u010dju hitrosti predelovanja informacij, kratkoro\u010dnega spomina, pravilnega zaporedja, slu\u0161ne in\/ali vidne zaznave, ustnega izra\u017eanja in motori\u010dnih spretnosti.<\/span><\/p>\n

Otroci z disleksijo ka\u017eejo naslednje zna\u010dilnosti:<\/span><\/p>\n

\u2022 govorni razvoj: zamenjevanje podobnih glasov, te\u017eave s povezovanjem glasov v besede, slaba izgovarjava, slabo zavedanje rime, slabe slovni\u010dne strukture, te\u017eave pri poimenovanju stvari;<\/span>
\n \u2022 motori\u010dni razvoj: te\u017eave s koordinacijo, te\u017eave z opravili (npr, zavezovanje vezalk, obla\u010denje), spotikanje, pogosto padanje, nerodnost;<\/span>
\n \u2022 \u010drkovanje: te\u017eko pomni pravila \u010drkovanja, pogoste fonolo\u0161ke napake (npr. zamenjuje k-g, t-d, b-d, s-z \u2026), \u010drke niso v pravilnem zaporedju, te\u017eave s kon\u010dnicami (npr. u namesto l), spu\u0161\u010danje in zamenjevanje samoglasnikov, te\u017eave pri besedah z dvojnimi soglasniki (npr. oddaja, priimek);<\/span>
\n \u2022 branje: te\u017eave pri prepoznavanju glasov v besedah, te\u017eave s pravilnim zaporedjem glasov v besedah, te\u017eave z izgovarjavo posameznih glasov v besedi in tudi pogostih ve\u010dzlo\u017enih besed, zamenjevanje besed med glasnim branjem (otrok prebere \u00bbmetla\u00ab namesto \u00bbomelo\u00ab), te\u017eko pomni rime in zaporedja rim, obra\u010danje, izpu\u0161\u010danje ali dodajanje \u010drk, te\u017eave s prepoznavanjem besed, branje je zatikajo\u010de, neritmi\u010dno, po\u010dasno, otrok ima odpor do branja, bralno razumevanje besedila je pogosto bolj\u0161e kot branje posamezne besede;<\/span>
\n \u2022 pisanje: neobi\u010dajen prijem pisala, neobi\u010dajen polo\u017eaj pri sedenju, po\u010dasno in te\u017eavno pisanje, odpor do pisanja, nedosledna raba velikih in malih za\u010detnic;<\/span>
\n \u2022 spomin: slab kratkoro\u010dni spomin (te\u017eko pomnijo sezname podatkov), slab dolgoro\u010dni spomin, ki je posledica slabe pozornosti in slabih organizacijskih sposobnosti;<\/span>
\n \u2022 organizacija: slabo organiziranje u\u010denja, na\u010drtovanje urnikov, organiziranje pripomo\u010dkov in stvari, ki so potrebni za u\u010denje.<\/span><\/p>\n

Kako pomagati?<\/em><\/span><\/p>\n

\u2022 Otrok naj zmerno vadi \u010drkovanje, branje in pisanje vsak dan,<\/span>
\n \u2022 ne pretiravamo s koli\u010dino branja in pisanja, pri izboru in koli\u010dini naj sodeluje tudi otrok (s tem bo bolj motiviran),<\/span>
\n \u2022 izberimo besedila in knjige, ki so napisane na, otrokom z disleksijo, prijazen na\u010din (\u010drke med 14 in 18 pt, \u010ditljiva pisava npr. Arial, pastelno obarvan papir brez leska, vrstice s 60-timi do 70-timi znaki, s presledki med odstavki, 2-kratni razmik med vrsticami, levo poravnane vrstice),<\/span>
\n \u2022 v knjigah naj prevladuje dvogovor, da se otrok la\u017eje v\u017eivi,<\/span>
\n \u2022 bere naj kratke in enostavne stavke, jezikovno preprostej\u0161e vsebine,<\/span>
\n \u2022 naj uporablja bralna ravnilca,<\/span>
\n \u2022 na dru\u017einskih izletih, med nakupovanjem, med ogledom razstave \u2026 utrjujmo hitrost predelovanja podatkov, spomin, organizacijo,<\/span>
\n \u2022 igrajmo se besedne in slikovne igre,<\/span>
\n \u2022 izvajajmo vaje za prepoznavanje in razvoj glasov \u2026<\/span><\/p>\n

 <\/strong><\/em><\/span><\/p>\n

PRIMANJKLJAJI PRI U\u010cENJU MATEMATIKE<\/strong><\/em><\/span><\/p>\n

Primanjkljaje pri u\u010denju matematike delimo na diskalkulijo in specifi\u010dne u\u010dne te\u017eave pri matematiki.<\/span><\/p>\n

Diskalkulija je specifi\u010dna razvojna motnja, ki otroku, kljub normalni inteligentnosti povzro\u010da velike te\u017eave pri u\u010denju matematike. Te\u017eave se ka\u017eejo na podro\u010dju matemati\u010dnega pojmovanja, obvladovanja aritmeti\u010dnih dejstev in obvladovanja aritmeti\u010dnih postopkov. Otroci imajo te\u017eave z usvajanjem pojmov, povezanih s koli\u010dinami, slab\u0161e obvladajo \u0161tetje, mestne vrednosti, velikostne odnose in uporabljajo manj razvite strategije re\u0161evanja matemati\u010dnih problemov. Otroci z diskalkulijo<\/em> ka\u017eejo naslednje zna\u010dilnosti:<\/span><\/p>\n

\u2022 uspe\u0161nost pri ustnem izra\u017eanju, branju, pisanju, velike te\u017eave na podro\u010dju \u0161tetja, ra\u010dunanja, re\u0161evanja aritmeti\u010dnih problemov,<\/span>
\n \u2022 te\u017eave pri obvladovanju osnovnih matemati\u010dnih znanj (npr. \u0161tetje, se\u0161tevanje, od\u0161tevanje, mno\u017eenje, deljenje), ne ve, kdaj mora uporabiti katero operacijo,<\/span>
\n \u2022 dober spomin za besede, slab za \u0161tevila,<\/span>
\n \u2022 te\u017eave s \u010dasovno orientacijo (zamuja, ne zapomni si datumov, ne zna oceniti \u010dasa \u2026),<\/span>
\n \u2022 te\u017eave pri orientaciji, spremembi rutine (na\u010dina dela, razreda \u2026),<\/span>
\n \u2022 te\u017eave pri merjenju dol\u017ein, denarja, \u010dasa,<\/span>
\n \u2022 slab dolgotrajni spomin (nau\u010deno snov hitro pozabi),<\/span>
\n \u2022 te\u017eave z iskanjem strategij za re\u0161evanje matemati\u010dnega problema,<\/span>
\n \u2022 te\u017eave pri usvajanju strategij za igre, kot so \u0161ah, video igrice, igre s kartami, spomin \u2026<\/span><\/p>\n

Specifi\u010dne u\u010dne te\u017eave pri aritmetiki so pogostej\u0161e kot diskalkulija in so pogojene s\/z:<\/span><\/p>\n

\u2022 slab\u0161im semanti\u010dnim spominom: te\u017eave s priklicem aritmeti\u010dnih dejstev iz baze podatkov, ker ni bila vzpostavljena dovolj trdna povezava med ra\u010dunom in rezultatom (npr. po\u0161tevanka, rezultat se\u0161tevanja, od\u0161tevanja \u2026),<\/span>
\n \u2022 proceduralnimi te\u017eavami: slab\u0161e obvladovanje postopkov, ki niso avtomatizirani (npr. te\u017eava s sposojanjem in prena\u0161anjem desetic pri pisnem se\u0161tevanju, postopek pisnega deljenja),<\/span>
\n \u2022 vizualno-prostorskimi te\u017eavami: imajo te\u017eave pri matematiki zaradi nezmo\u017enosti vizualizacije matematike (npr. geometrija, re\u0161evanje ena\u010db, orientacija na \u0161tevilski \u010drti, postavljanje decimalne vejice, orientacija v prostoru, \u010dasu \u2026).<\/span><\/p>\n

Kako pomagati?<\/em><\/span><\/p>\n

\u2022 U\u010denje po korakih,<\/span>
\n \u2022 povezovanje matemati\u010dnih problemov s primeri iz \u017eivljenja,<\/span>
\n \u2022 konkretizacija matemati\u010dnih problemov\/znanj s pripomo\u010dki (trodimenzionalni pripomo\u010dki \u2013 ra\u010dunalo, kroglice, kocke \u2026), slikovne ponazoritve (slika prstov rok, slike za koli\u010dine \u2026); grafi\u010dne ponazoritve (\u0161tevilski trak , \u0161tevilska premica, \u0161tevilsko zaporedje \u2026),<\/span>
\n \u2022 u\u010denje s pomo\u010djo opor (karton\u010dki s postopki ra\u010dunanja, tabele pretvarjanja \u2026),<\/span>
\n \u2022 verbalizacija postopkov (u\u010dimo otroka notranjega govora),<\/span>
\n \u2022 pomo\u010d pri priklicu matemati\u010dnih dejstev,<\/span>
\n \u2022 razli\u010dne interaktivne in intenzivne oblike treninga,<\/span>
\n \u2022 veliko vaj, vendar v manj\u0161ih \u010dasovnih obdobjih (10 minut na dan),<\/span>
\n \u2022 malo \u0161tevilo dejstev, ki naj jih otrok uri naenkrat,<\/span>
\n \u2022 u\u010denje kompenzacijskih strategij (\u010de ne pomni po\u0161tevanke, si pomaga s se\u0161tevanjem),<\/span>
\n \u2022 u\u010denje organizacije zapiskov,<\/span>
\n \u2022 razumevanje te\u017eav s strani odraslih,<\/span>
\n \u2022 organizacija vrstni\u0161ke pomo\u010di.<\/span><\/p>\n

 <\/strong><\/em><\/span><\/p>\n

NEVERBALNE SPECIFI\u010cNE U\u010cNE TE\u017dAVE (NSUT)<\/strong><\/em><\/span><\/p>\n

Z nebesednimi motnjami u\u010denja so povezane te\u017eave pri matematiki, pri pisanju (oblika), motnje zavedanja (pravilnost prepoznavanja in interpretiranja) in presoje socialnih situacij. Osnovni primanjkljaj se ka\u017ee na podro\u010dju motori\u010dnih ve\u0161\u010din (pomanjkljiva psihomotori\u010dna koordinacija, te\u017eave z ravnote\u017ejem, te\u017eave s finomotori\u010dnimi ve\u0161\u010dinami), vidno-prostorsko organizacijskih ve\u0161\u010din (te\u017eave vizualne in taktilne pozornosti\/zaznavanja ter prostorskega in \u010dasovnega zaznavanja) in socialnih sposobnosti (te\u017eave pri usvajanju socialnih ve\u0161\u010din, v prilagajanju in na podro\u010dju emocionalne stabilnosti). Njihova mo\u010dna podro\u010dja so prete\u017eno na verbalnih podro\u010djih. NSUT niso u\u010dne te\u017eave v tradicionalnem smislu, ampak bolj motnje \u017eivljenjskega u\u010denja. V populaciji otrok in mladostnikov je pribli\u017eno 1 odstotek tistih, ki imajo izra\u017eene NSUT, vendar je sindrom v porastu.<\/span><\/p>\n

 <\/strong><\/em><\/span><\/p>\n

DISPRAKSIJA<\/strong><\/em><\/span><\/p>\n

Dispraksija je specifi\u010dna u\u010dna te\u017eava. Je motnja procesov na\u010drtovanja motori\u010dne dejavnosti, usvajanja motori\u010dnih ve\u0161\u010din in izvajanja nau\u010denih motori\u010dnih ve\u0161\u010din. Izraziti primanjkljaji se ka\u017eejo pri organizaciji in izvedbi gibalnih dejavnosti (npr. pogosto padajo, te\u017eko se nau\u010dijo voziti kolo, drsati, smu\u010dati, plesati, imajo te\u017eave z lovljenjem \u017eoge, s plezanjem po vrvi, vajah na orodju, hitro se izgubijo, s te\u017eavo uporabljajo no\u017e in vilice pri jedi ipd.). Pogosto imajo te\u017eave artikuliranja (ne morejo razlo\u010dno artikulirati, oblikovati glasov), dobro pa razumejo vsebino govora. Spremljajo jih \u0161e te\u017eave v zaznavanju (slab\u0161e razumevanje pomena sporo\u010dil in slab\u0161a uporaba sporo\u010dil v ustrezni akciji). Kljub povpre\u010dnim ali nadpovpre\u010dnim intelektualnim sposobnostim imajo ti otroci praviloma te\u017eave pri na\u010drtovanju in organizaciji misli.<\/span><\/p>\n

Kako pomagati?<\/em><\/span><\/p>\n

\u2022 Dovolj \u010dasa, vaj in spodbud za razvoj gibalnih spretnosti,<\/span>
\n \u2022 ve\u010d\u010dutno u\u010denje,<\/span>
\n \u2022 ve\u010d \u010dasa za izvajanje vseh gibalnih dejavnosti,<\/span>
\n \u2022 prilagojene gibalne naloge,<\/span>
\n \u2022 razdelitev zapletenih gibalnih nalog na posamezne dele,<\/span>
\n \u2022 u\u010denje gibalnih nalog po korakih ob obvezni razlagi postopka,<\/span>
\n \u2022 omogo\u010danje izbire med dejavnostmi (npr. opisuje izvedbo postopka, ki ga izvaja so\u0161olec),<\/span>
\n \u2022 pomo\u010d pri organizaciji zapiskov,<\/span>
\n \u2022 raba nastavkov za pisala (da se izbolj\u0161a dr\u017ea pisala),<\/span>
\n \u2022 pisanje v \u0161ir\u0161e \u010drtovje,<\/span>
\n \u2022 ve\u010d prostora za posamezno nalogo,<\/span>
\n \u2022 omogo\u010danje opor pri u\u010denju \u010drk in \u0161tevk,<\/span>
\n \u2022 organizacija pomo\u010di vrstnikov,<\/span>
\n \u2022 spodbujanje otrokovih mo\u010dnih podro\u010dij.<\/span><\/p>\n

 <\/strong><\/em><\/span><\/p>\n

SPECIFI\u010cNI PRIMANJKLJAJI NA PODRO\u010cJU JEZIKA<\/strong><\/em><\/span><\/p>\n

Specifi\u010dni jezikovni motnji pravimo tudi govorno-jezikovna motnja, razvojna disfazija ali zaostanek v jezikovnem razvoju. Povzro\u010dajo jo primanjkljaji pri procesiranju znotraj jezika kot<\/span><\/p>\n

tudi primanjkljaji na podro\u010dju kognitivnih procesov, ki so povezani z jezikovnim delovanjem. Specifi\u010dna jezikovna motnja najbolj prizadene skladnjo. Predvsem so te\u017eave pri oblikovanju jezikovnih sporo\u010dil in rabi jezika pri u\u010denju. Primanjkljaji se lahko ka\u017eejo v izra\u017eanju ali razumevanju jezika. Otrok ima lahko te\u017eave z vsebino jezika (pravilno razumevanje sporo\u010dil, logi\u010dno mi\u0161ljenje, uporaba primernega besednjaka \u2026), obliko jezika (pomanjkljiva in napa\u010dna raba slovni\u010dnih pravil jezika) in uporabo jezika (kako jezik uporabljati v komunikaciji in za sprejemanje ter izra\u017eanje znanja).<\/span><\/p>\n

Kako pomagati?<\/em><\/span><\/p>\n

\u2022 Ve\u010d\u010dutno u\u010denje, zdru\u017eevanje besednih sporo\u010dil z vizualnimi podporami,<\/span>
\n \u2022 spoznavanje in usvajanje besed, \u0161irjenje besedi\u0161\u010da,<\/span>
\n \u2022 razvijanje slu\u0161ne percepcije,<\/span>
\n \u2022 razvijanje razumevanja jezika in izra\u017eanja,<\/span>
\n \u2022 razvijanje govornih strategij,<\/span>
\n \u2022 povezovanje govora in telesnih aktivnosti,<\/span>
\n \u2022 nenehno preverjanje, ali otrok razume, kaj se mu pripoveduje,<\/span>
\n \u2022 jasen in natan\u010den govor,<\/span>
\n \u2022 individualni govorni trening (logoped),<\/span>
\n \u2022 poudarjanje pomembnih dejstev,<\/span>
\n \u2022 raba pripomo\u010dkov in u\u010dil (ilustracije, skice, miselni vzorci, ra\u010dunalnik \u2026),<\/span>
\n \u2022 upo\u010dasnjen tempo podajanja informacij,<\/span>
\n \u2022 podajanje abstraktnih vsebin na konkreten na\u010din,<\/span>
\n \u2022 uporabljanje enostavnej\u0161ih jezikovnih struktur in znanega besedi\u0161\u010da.<\/span><\/p>\n

 <\/strong><\/em><\/span><\/p>\n

MOTNJE POZORNOSTI (S HIPERAKTIVNOSTJO)<\/strong><\/em><\/span><\/p>\n

Izraz motnje pozornosti s hiperaktivnostjo (ali brez hiperaktivnosti) se uporablja za ozna\u010devanje skupine motenj z naslednjimi zna\u010dilnostmi:<\/span><\/p>\n

\u2022 zgodnji nastanek (navadno v prvih petih letih \u017eivljenja),<\/span>
\n \u2022 pomanjkanje vztrajnosti pri dejavnostih,<\/span>
\n \u2022 te\u017enja k prehajanju od ene dejavnosti k drugi, ne da bi bila katera od njih dokon\u010dana,<\/span>
\n \u2022 dezorganizirana, pretirana dejavnost.<\/span><\/p>\n

Motnja pozornosti pomeni nezmo\u017enost osredoto\u010diti se na nalogo in ohranjati pozornost, dokler naloga ni dokon\u010dana.<\/span><\/p>\n

Impulzivnost<\/em> pa je te\u017enja k hitremu odzivanju, brez premisleka o posledicah dejanja.<\/span><\/p>\n

Izraz hiperaktivnost<\/em> ozna\u010duje vedenje, ki je pretirano nemirno in brezciljno, nenehna motori\u010dna dejavnost sili otroka k beganju od ene dejavnosti k drugi.<\/span><\/p>\n

Hiperaktivni in impulzivni otroci terjajo, da jim takoj posvetimo pozornost, prekinjajo pogovore in dejavnosti drugih, te\u017eko \u010dakajo, da pridejo na vrsto, ne razmislijo, preden kaj re\u010dejo ali naredijo, slabo predvidevajo posledice svojih dejanj, hitro re\u0161ujejo naloge, ne pregledujejo svojih izdelkov ipd.<\/span><\/p>\n

Kako pomagati?<\/em><\/span><\/p>\n

\u2022 Okolje mora biti predvidljivo in organizirano z jasnimi pravili,<\/span>
\n \u2022 postavimo trdne okvire vsakdanjega \u017eivljenja, ustaljen red obveznosti,<\/span>
\n \u2022 skupaj z otrokom postavimo dogovore glede kazni in nagrad za njegova dejanja,<\/span>
\n \u2022 otrokovo upo\u0161tevanje navodil nagradimo,<\/span>
\n \u2022 omejujemo oz. izogibamo se situacijam, kjer mora otrok dalj \u010dasa vztrajati v mirovanju,<\/span>
\n \u2022 minimaliziramo mote\u010de dejavnike v okolju otroka,<\/span>
\n \u2022 nudimo otroku veliko potrpe\u017eljive, naklonjene pozornosti,<\/span>
\n \u2022 omogo\u010danje mirnega koti\u010dka, kamor se lahko otrok umakne,<\/span>
\n \u2022 pri pouku in u\u010denju vklju\u010devanje otroku zanimivih dogodkov (dramatizirana igra, igra z lutkami, gibalne dejavnosti, slikovno gradivo, menjavanje vi\u0161ine glasu ipd.),<\/span>
\n \u2022 razdelitev dalj\u0161ih nalog in zadol\u017eitev na posamezne dele, ki so v skladu s sposobnostjo pozornega sledenja otroka,<\/span>
\n \u2022 navajanje otroka na samonadzor,<\/span>
\n \u2022 pri u\u010denju raba u\u010dnih in tehni\u010dnih pripomo\u010dkov,<\/span>
\n \u2022 ve\u010d odmorov in usmerjenega gibanja.<\/span><\/p>\n

POVEZAVE:<\/strong><\/em><\/span><\/p>\n

\u2022 Zakon o osnovni \u0161oli ZOsn (Ur. l. RS, \u0161t. 12\/1996)<\/a><\/span><\/p>\n

\u2022 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni \u0161oli (Ur. l. RS, \u0161t. 63\/2013)<\/a><\/span><\/p>\n

\u2022 Koncept dela U\u010dne te\u017eave v osnovni \u0161oli, 11. 10. 2007<\/a><\/span><\/p>\n

\u2022 Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1, Ur. l. RS, \u0161t. 58\/2011)<\/a><\/span><\/p>\n

\u2022 Usmerjanje otrok s posebnimi potrebami (dostopno na spletni strani ZRS\u0160 15. 1. 2014)<\/a><\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pomo\u010d u\u010dencem z u\u010dnimi te\u017eavami Koraki pomo\u010di u\u010dencem z u\u010dnimi te\u017eavami so opredeljeni v dokumentu Koncept dela U\u010dne te\u017eave v osnovni \u0161oli, ki ga je sprejel Strokovni svet RS za splo\u0161no izobra\u017eevanje […]<\/p>\n","protected":false},"author":17327,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"class_list":["post-3425","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.os-stari-trg-ok.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/3425","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.os-stari-trg-ok.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.os-stari-trg-ok.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.os-stari-trg-ok.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/17327"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.os-stari-trg-ok.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=3425"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/www.os-stari-trg-ok.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/3425\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":17116,"href":"https:\/\/www.os-stari-trg-ok.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/3425\/revisions\/17116"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.os-stari-trg-ok.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=3425"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}