Pismenost je sposobnost branja in pisanja ter zmožnost razumevanja vsakdanjih sporočil. Od leta 1966 vsako leto 8. septembra po vsem svetu obeležujemo mednarodni dan pismenosti z namenom, da bi javnost opozorili na pomen pismenosti. Mednarodni dan pismenosti vsako leto znova opominja, da je kljub razvoju v več državah stopnja pismenosti še vedno nizka. Kljub doseženemu napredku danes še vedno vsaj 773 milijonov odraslih po vsem svetu ne dosega niti osnovne pismenosti.
Letošnji 3. NMSB (Nacionalni mesec skupnega branja) poteka od 8. septembra, mednarodnega dneva pismenosti, do 11. oktobra, zaključka Tedna otroka. S Tedni vseživljenjskega učenja (TVU) na nov način povezuje promocijo vseživljenjskega učenja z nacionalno kampanjo branja za vse generacije. Spodbujanje branja in negovanje bralne kulture v vseh generacijah in vseh okoljih je neločljivo povezano z učenjem in izobraževanjem v vseh življenjskih obdobjih. Letošnji dogodki, ki so namenjeni skupnemu branju in bogatijo temo skupne akcije v okviru TVU, nosijo naslov Beremo skupaj – za znanje in za zabavo.
Vsako leto 26. septembra po vsej Evropi praznujemo evropski dan jezikov, ki ga je Svet Evrope prvič razglasil v evropskem letu jezikov leta 2001. Ta dan je namenjen osveščanju javnosti o bogati kulturni in jezikovni različnosti v Evropi ter o pomenu učenja jezikov za utrjevanje evropskih načel strpnosti in medsebojnega razumevanja. Cilj pobude je tudi spodbujanje učenja jezikov in vseživljenjskega učenja. Znanje jezikov odpira vrata v študijsko in poklicno mobilnost, širi obzorja in ruši kulturne stereotipe.
Evropska unija ima 24 uradnih jezikov, med katerimi je od leta 2004 tudi slovenščina, in tri pisave. Poleg tega se v EU govori več kot 60 regionalnih in manjšinskih jezikov, migracijski tokovi pa še dodatno prispevajo k široki paleti jezikov v Evropi.
Evropski dan jezikov želi posebej opozoriti na manj razširjene jezike, ki se jih ljudje redkeje učijo, in na pomen varovanja ogroženih jezikov.
Večjezičnost je eno od temeljnih načel Evropske unije. Evropska komisija s svojo jezikovno politiko spodbuja večjezičnost in se zavzema za to, da bi vsak državljan EU poleg maternega znal vsaj dva tuja jezika.
Eden najbolj prazničnih septembrskih dni v osnovnih šolah in šolskih knjižnicah pa je 17. september – Bevkov dan. Letos se spominjamo 130. obletnice rojstva in 50-letnice smrti pisatelja Franceta Bevka, ki je umrl na svoj 80. rojstni dan – 17. septembra. To je tudi dan zlatih knjig – najodličnejših slovenskih in v slovenščino prevedenih knjig za mlade, ki jih že desetletja prebiramo iz roda v rod. In prav zato je vsako leto 17. september tudi uradni začetek branja nove bralne sezone za bralno značko. Letošnja bo še posebej imenitna, kajti bralna značka, najstarejša in najbolj množična interesna dejavnost slovenskih šol, bo v šol. l. 2020/2021 praznovala 60. rojstni dan.
Bevkov dan in bralno značko smo počastili tudi v knjižnici OŠ Stari trg ob Kolpi, ko so jo obiskali učenci 1. in 2. razreda. Vseh pet prvošolcev je v knjižnici pričakalo darilo Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS. Tako so se vsi razveselili darilne slikanice Smejalnik in cvililna zavora, ki sta jo ustvarila pisatelj Slavko Pregl in ilustrator Kostja Gatnik.
Pojasnilo: Naslov “Fitnes za možgane = branje” sem si izposodila od Roka Terkaja Trkaja. Poglej na Youtube in preveri, zakaj.
pripravila knjižničarka Marija Volf
